Predstavitev duroplastov

Za razliko od termoplastov, katerih proizvodnja nenehno narašča, pa je področje duroplastov mnogo bolj mirno. Vzrok temu je verjetno v tem, da duroplastov ne moremo reciklirati, preoblikovanje se namreč lahko opravi le enkrat. Ko se pri termoreaktivni snovi pod vplivom visoke temperature sproži kemična reakcija, pri kateri snov polimerizira, se makromolekule, ki so med seboj mrežasto prepletene, čvrsto združijo na zelo kratkih razdaljah v toge, trde členkaste spoje, tako da je celotno telo ena sama velika, prostorskoumrežena makromolekula z amorfno strukturo. To duroplastom omogoča veliko trdnost in obstojnost oblike (od tod tudi ime duros = trd). Vez, ki nastane med makromolekulami se ne sprosti niti s segrevanjem, zato so te snovi po reakciji neraztaljive in se razkrojijo šele pri sežigu.

Kljub temu pa so duroplasti na številnih področjih nezamenljivi. Odlikuje jih predvsem velika temperaturna obstojnost in trdnost.

V splošnem jih delimo na:

PF - Fenolna smola (fenoplasti)
UF - Urea smola
MF - Melanin (aminoplasti)
UP - Nenasičene poliesterske smole

      - Alkidna smola
      - Alilna smola
      - Poliimidi
      - Polibismaleinimid
      - Polieterimid
      - Poliamidimid
      - Polibenzimidazol

KEP - Epoksi smola
PUR - Puliuretan

V Sloveniji se duroplasti predelujejo predvsem s tehnologijo brizganja.

Hitre povezave