Kot alternativa klasični eksperimentalni modalni analizi se je razvila obratovalna modalna analiza (OMA), ki omogoča meritev modalnih parametrov brez spremljanja vzbujevalne sile, pri čemer zahteva istočasno meritev odziva v opazovani točki in v referenčni točki. V okviru OMA so se pojavile nove možnosti vzbujanja strukture, saj ni več potrebno meriti vzbujevalne sile in je zato mogoče uporabiti veliko različnih vzbujevalnih mehanizmov (vzbujanje s kovinsko kroglico, s konico svinčnika, akustično vzbujanje,…). V okviru te diplomske naloge je potrebno opraviti pregled različnih načinov vzbujanja pri OMA in izvesti medsebojno primerjavo rezultatov (modalnih parametrov) pri različnih vzbujevalnih metodah. Cilj je ugotoviti prednosti in slabosti posameznih vzbujevalnih mehanizmov ter analizirati različne načine vzbujanja (v eni točki, v večih točkah, po celi strukturi, akustično s šumom ali s sinusnim vzbujanjem,…).